Pripravil: Žan Fistrić | Čas branja: 3 min | Objavljeno: 22. 4. 2026
Preobremenjenost učencev in dijakov je danes eden največjih problemov šolskega sistema. Vedno več staršev opaža, da je njihov otrok pod stresom zaradi šole, kljub temu da se uči in trudi.
Problem ni v otroku.
Problem je v tem, kako je učenje razporejeno.
Otroci niso manj sposobni kot včasih. Njihovi možgani delujejo enako – potrebujejo čas, ponavljanje in postopno nadgrajevanje znanja. Učenje ni le sprejemanje informacij, temveč proces, kjer se novo znanje povezuje z že obstoječim.
Ko je snov stisnjena v kratek čas, se zgodi nekaj ključnega: otrok sicer lahko “predela” snov, vendar je ne razume dovolj globoko. Brez časa za utrjevanje znanje hitro izgine, kar pomeni, da mora isti proces znova ponavljati pred naslednjim testom.
Zato preobremenjenost učencev ne vodi le v slabše rezultate – vodi tudi v občutek, da se učijo veliko, a brez učinka.
Če pogledamo številke, postane situacija precej bolj jasna. Povprečen učenec ima med 10 in 12 predmetov. Pri vsakem predmetu mora pridobiti vsaj dve oceni na polletje, kar pomeni približno 20 do 24 ocen.
Na prvi pogled se to ne zdi pretirano. Težava pa nastane v časovni razporeditvi.
Začetek šolskega leta je pogosto namenjen uvajanju, različnim dejavnostim in prilagajanju ritmu. Nato pridejo jesenske počitnice. December je zaradi praznikov krajši. Ko vse to odštejemo, ostane približno pet do šest tednov, v katerih se zgodi večina ocenjevanja.
To pomeni, da ima učenec lahko tudi štiri ali pet ocen v enem tednu. V takem tempu učenje ni več proces razumevanja, ampak postane lovljenje rokov.
Pogost nasvet je, da naj se otrok uči sproti. In načeloma to drži.
Vendar realnost izgleda drugače.
Tudi učenec, ki se uči sproti, mora pred testom snov ponoviti, utrditi in povezati. Če ima v enem tednu več testov iz različnih predmetov, to pomeni več ponovitev v zelo kratkem času. Takrat sprotno učenje ne zadostuje več.
Posledica je kampanjsko učenje – intenzivno učenje tik pred testom. To ni odločitev učenca, ampak prilagoditev na sistem, ki zahteva rezultate v prekratkem času.
Ko se v kratkem obdobju nabere več testov, se pritisk hitro poveča. Otrok začne čutiti, da ne dohaja, tudi če dejansko vlaga veliko truda.
Najprej se pojavi utrujenost. Nato pade motivacija. Sledi odlašanje, ker možgani enostavno ne zmorejo več. Rezultati pa pogosto ne odražajo vloženega dela, kar dodatno zmanjša samozavest.
V skrajnih primerih lahko pride tudi do izgorelosti. In čeprav se to pri otrocih sliši pretirano, se v praksi dogaja vedno pogosteje.
Počitnice naj bi bile čas za počitek in regeneracijo. V idealnem svetu bi otrok takrat odklopil šolo in si napolnil energijo.
V realnosti pa se pogosto zgodi ravno nasprotno. Med počitnicami otrok nadoknadi snov, popravlja ocene ali se pripravlja na teste, ki ga čakajo takoj po vrnitvi.
To pomeni, da se stres ne prekine – samo premakne v drug čas. Posledično se otrok v nov cikel vrne že utrujen.
Pomembno je razumeti, da težava ni nujno v količini snovi ali številu ocen. Ključni problem je, da se vse zgodi v prekratkem časovnem obdobju.
Če bi bilo ocenjevanje bolj enakomerno razporejeno skozi leto, bi imel otrok več časa za razumevanje, manj stresa in bolj stabilne rezultate.
Tako pa se ustvarjajo obdobja izjemnega pritiska, ki jih večina otrok težko obvladuje.
Preobremenjenost učencev ni mit. Je posledica sistema, kjer je preveč zahtev skoncentriranih v prekratek čas.
Zato otrok ni problem.
Problem je način, kako je učenje organizirano.
In dokler se to ne spremeni, je ključno, da se osredotočimo na eno stvar:
kako se otrok uči – ne koliko.
Če je vaš otrok pod stresom zaradi šole in ne dohaja tempa:
🎯 Poskusi:
Uporabi kodo: POCITNICE20
(Omejeno število mest)
👉 Nato vas kontaktiramo za termin.