Samo 20 ur je potrebnih, da obvladamo novo znanje in smo sposobni »samokorekcije«. Da postanemo mojstri, pa je potrebno še nekoliko več vztrajnosti in doslednosti.
Kako poteka učenje v 4 preprostih korakih?
- Ugotovimo, v kolikšni meri želimo novost obvladati ter si v skladu s tem priskrbimo opremo in literaturo. Ali želimo znati skuhati rižoto ali pripraviti školjke? Za obe jedi potrebujemo kuhinjo s pripomočki, a njuna recepta, sestavine in postopka priprave se močno razlikujeta.
- Najprej si zagotovimo primerno delovno okolje in odstranimo učne motilce. Poskrbimo, da imamo dejavnosti primerno svetlobo, sobno temperaturo in oblačila ter dovolj prostega časa. Poleg tega odstranimo ali ugasnemo telefon, računalnik, televizijo in druge zvočno-vizualne motilce. Sem lahko sodijo tudi domače živali. Če nam osvajanje novega znanja dopušča vključevanje otrok v učni/delovni proces, to tudi storimo. Vključevanje večih oseb ima mnogostranske učinke.
- Vadimo in se učimo 20 ur! Ko imamo opremo, literaturo in pogoje, primerne učenju, se lahko posvetimo prvi učni uri. Najprej si temeljito preberemo recept in skušamo osvojiti posamezne korake za pripravo rižote. Če imamo dovolj časa, jo lahko skuhamo že v prvem poskusu, nič pa ni narobe, če osvajanje novega znanja prekinemo že pri prebiranju recepta. Zelo pomembno je, da si med posameznimi učnimi urami in področji vzamemo premore. Ti nam namreč omogočajo, da naučeno utrdimo in da nam učenje ne predstavlja napora. Optimalna organizacija učnega procesa je, da se 20 dni učimo eno uro na dan. Še več, raziskave so pokazale, da lahko vsako konsistentno izvajanje nekega početja postane navada že po 18 dneh. Tako rekoč nam »pride v kri«. Še več, po treh mesecih postane že naš življenjski stil.
- Najvrednejša veščina vsakega učenja je »samokorekcija«. Med učenjem in prebiranjem teorije pridobimo dovolj znanja, da vemo, kdaj nekaj delamo narobe. Ugotovimo namreč, da je vsako znanje sestavljeno iz drobnih elementov, ki se neprenehoma ponavljajo v točno določenem zaporedju. Vendar teorija ni vedno popolna. Pri pripravi rižote se bomo hitro naučili, da je vodo za riž smiselno prehodno posoliti in tekom njegovega kuhanja zmanjševati moč ognja, da se ta ne zažge, četudi to ni nujno zapisano v receptu. Izkušnje so namreč temelj novega znanja. Na tej osnovi najprej »baziramo samokorekcijo«, nato pa počasi nadgrajujemo svoje znanje.
Vsak napredek, četudi majhen, je treba proslaviti. Najpomembnejše je, da vas preostra samokritika ne odvrne od pridobivanja novih znanj, hkrati pa se je treba zavedati, da smo vsi samo ljudje, zato ni nikoli sramotno priznati poraza in prositi za pomoč profesionalcev. Dandanes si lahko poiščemo brezplačno pomoč in nasvete na internetu, uporabimo lahko spletne tečaje ali privatne učne ure, kakor tudi, da se včlanimo v društvo ali klub.
<<< nazaj